Izjava Delavsko punkerske univerze
Delavsko punkerska univerza se pridružuje Fronti za svobodo sveta v boju proti vsem oblikam družbenega izključevanja. Potrebno je odločno obsoditi administrativno (neizdajanje dokumentov za delo in bivanje ter neskončno podaljševanje pogodb za kratek čas množici migrantskih delavcev, zapiranje političnih in ekonomskih beguncev v »centre za tujce«) in ulično nasilje ter iznajti diskurze in prakse boja proti njima.
Inspiracija v boju proti novemu nasilju izključevanja je lahko tudi antifašistični boj partizanov. 27.4. je dan spomina na začetek boja proti fašizmu, proti organizirani, državni in vojaški obliki nasilja izključevanja, ki je v bolj disperznih in manj akutnih oblikah prisotno še danes in ki v zadnjem času celo narašča. Spomniti se je potrebno tako uničevalnega divjanja organiziranega fašizma in njegovih posledic, kot odločnega in pogumnega odpora jugoslovanskih (in drugih) partizanov. Naj se sporočilo manifestacije 27.4.2009 ne končna z njenim zaključkom na Prešernovem trgu, le z obujanjem spomina. Potrebno je ponoviti zgodovinsko gesto partizanov v novih okoliščinah, obnoviti njihov pogum in vse politične razsežnosti in implikacije partizanskega boja – boj proti ekscesnim oblikam nasilja izključevanja nujno vsebuje tudi boj proti njegovemu običajnemu funkcioniranju, ki je pogoj nasilnih ekscesov. Antifašistični boj je obenem antikapitalistični boj. Boj proti izključevanju migrantskih delavcev je tudi boj za nove načine organizacije produkcije, za družbeno solidarnost in za - svobodo.
Sedanji vzpon nasilja izključevanja in sovražnega govora je učinek povratka na identitarno politiko kot obračuna s socializmom. Ne gre za zgodovinsko kontinuiteto s starim fašizmom, obujanje domobranske folklore nas ne sme preslepiti za dejstvo, da gre za nov pojav, ki spremlja obračunavanje z ostanki socialne države in solidarnosti kot osnovne družbene vezi. Socialistična Jugoslavija se je formirala na politični platofrmi vključujoče internacionalnosti in skupnega antifašističnega boja – države, ki so jo nasledile pa na podlagi nacionalne ekskluzivnosti, ki generira nove oblike nasilja izključevanja. V tej situaciji, današnji domoljubi obujajo domobranski kič – pravi odgovor na to je ponovitev partizanske politike osvoboditve.
